Oksidacija dimov iz industrijskega zgorevanja biomase

Številna onesnaževala, ki nastajajo pri zgorevanju biomase, so posledica nepopolnega zgorevanja, na primer ogljikov monoksid, hlapne organske spojine, katranske spojine itd. Katalitsko oksidacijo lahko obravnavamo kot postopek sekundarnega zgorevanja, pri katerem se organske spojine, ki ostanejo po primarnem zgorevanju, oksidirajo v ogljikov dioksid in vodo.

Katalitska oksidacija je odvisna od temperature, za njeno učinkovitost pa so na splošno potrebne temperature med 250 in 450 °C. Vendar je ta temperatura bistveno nižja od tiste, ki je potrebna za nekatalitske oksidacijske tehnike, kot je uporaba dodatnih gorilnikov, zato je pogosto bolj ekonomična in okolju prijazna rešitev.

Pri načrtovanju sistema katalitske oksidacije za obsežno uporabo biomase se vedno najprej upošteva temperatura dimnih plinov. V naslednji fazi je treba pomisliti na plevele in prah ter zagotoviti, da zasnova katalitičnega pretvornika preprečuje njihovo zamašitev. Tretjič, upoštevati moramo korozivne snovi v dimnih plinih, kot sta žveplo in klor, ki lahko skrajšajo življenjsko dobo katalizatorja, če ne uporabimo posebnih premazov.