Kemijska sestava dimov pri industrijskem zgorevanju biomase
Biomaso pogosto opisujejo kot “ogljik”, kar v splošnem drži, vendar je žal v njej tudi precej drugih molekul, zaradi česar je “čisto” izgorevanje težje doseči.
Tudi če bi kurili čisti ogljik, bi zaradi nepopolnega izgorevanja še vedno prišlo do onesnaženja v obliki ogljikovega monoksida in sajastih delcev. Poleg tega bi toplota pri izgorevanju povzročila reakcijo med kisikom in dušikom v zraku, pri čemer bi nastali dušikovi oksidi.
Tudi molekule v gorivu, ki ne vsebujejo ogljika, imajo vsaka svoj vpliv na emisije. Najpomembnejše med njimi so katranske spojine, ki se, če se ne zgorejejo do konca, lahko sproščajo kot hlapne organske spojine, od katerih lahko nekatere kondenzirajo in tvorijo trdne delce.
Minerali v gorivu se običajno spremenijo v pepel, del tega pa se lahko sprosti kot prah. Biomasa iz stebelnih proizvodov, kot je slama, vsebuje tudi klor, ki vpliva na emisije.