Keramično satje
Nosilni material za keramično satje je navadno izdelan iz posebne vrste keramičnega materiala, znanega kot ‘kordierit’. Tekoči kordierit iztisnejo skozi kalup in ga nato žgejo, da se posuši in otrdi. Z uporabo različnih kalupov iztiskajo substrate različnih velikosti in z različno velikimi kanali (ali celicami). Ker je potrebna obdelava, je za naprave srednjega ali velikega obsega najprimernejše keramično satje, razen kadar se lahko uporabi standardna velikost. Keramično satje je na splošno najbolj ekonomična izbira za naprave v gospodinjstvih, kot so peči na biomaso in pirolitične samočistilne pečice.
Ključna spremenljivka, ki prispeva k učinkovitosti katalitičnega pretvornika, je velikost celic. Vendar se namesto neposredne navedbe velikosti celic navadno določa, koliko jih je na enoto površine, npr. število celic na kvadratni palec (cpsi – ‘cells per square inch’) ali na kvadratni centimeter.
Večje kot je število celic na enoto površine, večja bo površina in posledično potencial za zmanjšanje nezaželenih spojin. Slaba plat je, da več celic pomeni več sten med celicami in posledično več ovir za pretok plinov. Zato bo potreben višji tlak za dosego določene stopnje pretoka, ki jo lahko imenujemo “padec tlaka” ali “povratni tlak” na drugi strani katalitičnega pretvornika. Tipična gostota celic za nosilni material keramičnega satja, ki se uporablja v napravah za kuhanje in ogrevanje je 15, 18, 25 in 64 cpsi (celic na kvadratni palec).
Zaradi lažje vdelave keramičnih substratov v naprave, ki so večinoma iz kovine, je bistvenega pomena skrbno zasnovana oblika tesnil, ker se s tem preprečijo težave, ki lahko nastanejo zavoljo različnih stopenj toplotnega raztezanja. Tesnila so navadno izdelana iz vermikulita ali iz pletene žice.